Na dražbo ikonična ruska umetnina, ki bi lahko podrla vse rekorde

V torek, 2. decembra, bo dražbena hiša Christie’s v Londonu dražila redko umetnino – tako imenovano “zimsko jajce”, ki ga je leta 1913 za ruskega carja izdelal sanktpetersburški draguljar Fabergé. Za enega izmed le 50 izdelanih Fabergéjevih jajc in enega redkih v zasebni lasti pričakujejo rekorden izkupiček, piše CNN.

Christie’s ocenjuje, da bi se zimsko jajce lahko prodalo za več kot 20 milijonov funtov (22,8 milijona evrov). S tem bi umetnina presegla lasten rekord iz leta 2002, ko je na dražbi v New Yorku iztržila 9,6 milijona dolarjev, še pred tem je rekord v višini 7,2 milijona švicarskih frankov dosegla leta 1994 v Ženevi.

Zimsko jajce je “največje izmed vseh” Fabergéjevih jajc in “morda najbolj ikonična ruska umetnina vseh časov”, pravi Kieran McCarthy, sodirektor britanskega trgovca s starinami Wartski in kurator londonske razstave o Fabergéju.

Kakšno presenečenje se skriva notri

Pritrjuje mu vodja oddelka za rusko umetnost pri Christie’s Margo Oganesian, ki zimsko jajce opiše kot “najbolj spektakularno, umetniško iznajdljivo in nenavadno” od petdesetih cesarskih jajc. Narejeno je iz prozornega kremena, kar daje videz, kot da je izklesano iz ledu in posuto z ivjem. Vgravirane snežinke se lesketajo z več kot štiri tisoč diamanti, na podstavku pa se cedijo kapljice platine, kot bi se ta tajala na spomladanskem soncu.

Kot v vseh jajcih je tudi v tem presenečenje. Običajno gre za zapletene mehanske podvige, kot sta miniaturni vlakec ali ptica pevka, ki plahuta s krili. Zimsko jajce pa v notranjosti skriva visečo košaro z lesnimi vetrnicami, prvimi rožami, ki zacvetijo po mrzli ruski zimi.

Prav s preprostim motivom narave se odlikuje od ostalih izdelkov slavnega draguljarja, ki se je za svoj dizajn običajno zgledoval po različnih slogih v umetnostni zgodovini, zlasti baroku, rokokoju in neoklasicizmu.

Redka najdba

Slavni draguljar iz Sankt Petersburga je med letoma 1885 in 1916 izdelal 50 jajc iz dragocenih kamnov in s presenečenjem v notranjosti, ki sta jih za velikonočna darila naročila ruska cesarja Aleksander III. in njegov naslednik Nikolaj II. Danes jih obstaja še 43. Sedem jih je izginilo v času ruske revolucije, ko se je končala tudi zgodba cesarske družine Romanov.

V letih po revoluciji so boljševiki večino jajc prodali trgovcem z umetninami na zahod, pogosto pod ceno. V 20. ali 30. letih je trgovec s starinami Wartski zimsko jajce kupil za 450 funtov – približno 25 tisoč evrov v današnjem denarju.

Nikolaj II. je zimsko jajce naročil kot darilo za svojo mamo Mario Fedorovno, ki ji je mož in Nikolajev oče Aleksander vsako leto do svoje smrti leta 1894 podaril eno Fabergéjevo jajce. Darilo je obeleževalo 300. obletnico družine Romanov, nenamerno pa tudi zadnje leto miru za rusko cesarstvo – leto kasneje je izbruhnila prva svetovna vojna. Nikolaj je Fabergéju plačal 24.600 rubljev, kar je bil tretji največji znesek za katero od jajc.

Večina obstoječih jajc je v muzejskih zbirkah in drugih institucijah, štiri v uveljavljenih zasebnih zbirkah, le tri pa so “resnično v zasebnih rokah”, za CNN pojasnjuje McCarthy. Gre torej za redko priložnost za kupce, ki bi si želeli imeti Fabergéjevo jajce, saj je po več kot 20 letih znova na voljo eno od le treh jajc na trgu.

Delo finske mojstrice

V času vladavine Nikolaja II. je draguljarno vodil Peter Carl Fabergé, toda sin ustanovitelja ni tisti, ki je zasnoval jajce. Zasnova je delo mlade Finke po imenu Alma Pihl. Pihl ni imela izobrazbe kot draguljarka, je pa bila likovna umetnica in je izhajala iz družine draguljarjev. Več njenih sorodnikov je bilo zaposlenih pri Fabergéju v Sankt Peterburgu in Moskvi.

Sprva so jo najeli za dokumentiranje inventarja, leta 1908 pa se je pridružila delavnici svojega strica, Fabergéjevega glavnega draguljarja Alberta Holmströma. Možno je, da se je Alma Pihl domislila zasnove, ko je s svoje delovne mize gledala skozi okno in videla ledene kristale na steklu, pravijo pri Christie’s.